by Pavla | Okt 27, 2022 | Arhiv
Marmelada se je kuhala ob stalnem mešanju. Začetek oktobra vsako leto zaznamuje Teden otroka®, ki je letos potekal pod sloganom »Skupaj se imamo dobro«. Članice ZPMS smo v ospredje postavile pomen povezanosti, prijateljstev, druženja in pogovarjanja v živo, doživljanja skupnih dogodivščin ter sproščenosti in zabave. Društvo je v ta namen organiziralo kulinarično-ustvarjalno delavnico v dvorani nad Kavarno Valerie. Jesen je čas, ko gre narava k počitku in nas pred zimo še zadnjič obdarja s svojimi darovi. Zato smo se člani društva odločili, da v soboto, 8.10.2022, nadaljujemo s programom Slastnimi triki. Na tokratni delavnici so se otroci naučili pripraviti ozimnico – domačo slivovo marmelado. Kdo bi nepasirano in kdo pasirano marmelado? Najprej smo na blagi temperaturi odtalili 6 kg zamrznjenih sliv in jih ob stalnem mešanju počasi kuhali. Ker so bile zelo sladke, je bilo potrebno dodati le malo sladkorja. Ko je bila marmelada skuhana, smo polovico vroče mase naložili v steklene kozarčke, preostanek pa še prepasirali in šele nato naložili v lončke. Ker v okviru naših delavnic skušamo tudi zmanjšati ogljični odtis, smo udeležencem naročili, da sabo prinesejo manjši steklen kozarček za marmelado. Ti se vedno nekje skrivajo po naših gospodinjstvih in čakajo na ponovno uporabo. Kozarčki so otroci med kuhanjem marmelade domiselno okrasili in opremili z etiketo, na katero so napisali vrsto marmelade in za koga je namenjena. Na koncu je nekaj marmelade ostalo na dnu lonca in z njo smo se takoj posladkali. Namazali smo jo na tople toaste in kot bi mignil je zmanjkalo obojega. Besedilo: mag. Pavla Peterle Udovič Foto: Tanja Hudobivnik Ustvarjanje etiket z ZPMS...
by Pavla | Okt 20, 2022 | Arhiv
Na poti smo z razdalje lahko opazovali nič kaj plašno lisičko. Glede na odziv in zanimanje, ki ga je projekt doživel v letu 2021, z njim nadaljujemo tudi v letu 2022. V soboto, 15. oktobra 2022, je Društvo prijateljev mladine Lavrica (DPM Lavrica) izvedlo nov dogodek v okviru avtorskega projekta Po poteh kulturne dediščine pod strokovnim vodstvom arheologinje mag. Pavle Peterle Udovič iz podjetja ArheoVed. Z udeleženci (odrasli in otroci) smo se podali na Molnik in si ogledali prostor, ki je bil poseljen v starejši železni dobi oziroma halštatski dobi, po istoimenskem najdišču Hallstatt v Avstriji. Našo pot smo začeli na Lavrici in se mimo kamnoloma pod Orlami sprehodili do vrha. V zadnjem delu poti smo lahko iskali in opazovali gomile – družinska pokopališča, kjer so Molničani pokopavali svoje umrle. Veseli smo prispeli na vrh, kjer smo pomalicali in si nato ogledali vhod v naselbino in se pogovorili o načinu gradnje mogočnega kamnitega obzidja. Molnik sodi v skupino večjih naselbin, ki jih je ustanovila dolenjska skupnost. V času starejše železne dobe se je namreč povečala poselitev, ki se prestavi iz ravninskega sveta na višine (vzpetine, griče, hribe). V naši občini so najverjetneje v tem času poleg Molnika nastali še naselbini na Vrhu nad Želimljami in Gradišču nad Pijavo Gorico. Tak razvoj oz. razcvet je omogočila tudi novost, ki je zaznamovala ta čas – uporaba nove kovine: železa. Do odkritja taljenja železa je prišlo v Anatoliji konec 3. tisočletja pr. Kr in se prek Grčije razširilo v Evropo. Skupnosti na področju Slovenije so zaradi zemljepisne lege med severnim Jadranom in rudonosnimi Vzhodnimi Alpami spoznale železo preko sredozemskih rudosledcev in trgovcev,...
