Glede na odziv in zanimanje, ki ga je projekt doživel v letu 2021, z njim nadaljujemo tudi v letu 2022. V soboto, 15. oktobra 2022, je Društvo prijateljev mladine Lavrica (DPM Lavrica) izvedlo nov dogodek v okviru avtorskega projekta Po poteh kulturne dediščine pod strokovnim vodstvom arheologinje mag. Pavle Peterle Udovič iz podjetja ArheoVed. Z udeleženci (odrasli in otroci) smo se podali na Molnik in si ogledali prostor, ki je bil poseljen v starejši železni dobi oziroma halštatski dobi, po istoimenskem najdišču Hallstatt v Avstriji.
Našo pot smo začeli na Lavrici in se mimo kamnoloma pod Orlami sprehodili do vrha. V zadnjem delu poti smo lahko iskali in opazovali gomile – družinska pokopališča, kjer so Molničani pokopavali svoje umrle. Veseli smo prispeli na vrh, kjer smo pomalicali in si nato ogledali vhod v naselbino in se pogovorili o načinu gradnje mogočnega kamnitega obzidja.
Molnik sodi v skupino večjih naselbin, ki jih je ustanovila dolenjska skupnost. V času starejše železne dobe se je namreč povečala poselitev, ki se prestavi iz ravninskega sveta na višine (vzpetine, griče, hribe). V naši občini so najverjetneje v tem času poleg Molnika nastali še naselbini na Vrhu nad Želimljami in Gradišču nad Pijavo Gorico.
Tak razvoj oz. razcvet je omogočila tudi novost, ki je zaznamovala ta čas – uporaba nove kovine: železa. Do odkritja taljenja železa je prišlo v Anatoliji konec 3. tisočletja pr. Kr in se prek Grčije razširilo v Evropo. Skupnosti na področju Slovenije so zaradi zemljepisne lege med severnim Jadranom in rudonosnimi Vzhodnimi Alpami spoznale železo preko sredozemskih rudosledcev in trgovcev, ki so potovali v notranjost alpskih dolin, na kar opozarjajo predmeti iz 11. do 8. stoletja, ki so značilni za sredozemsko območje. Železno orožje in orodje sta bila na prostoru Jugovzhodnih Alp v 7. stoletju pr. Kr. že tako razširjena, da lahko sklepamo o lastni železarski proizvodnji. Kje so Molničani nabirali in predelovali železovo rudo, pa zaenkrat ostaja še neraziskano.
Prepoznaven znak tega obdobja je tudi t.i. situlska umetnost, upodobljena na bronasti pločevini, v katero so iztolčeni prizori družabnega življenja tedanje elite. Med izdelki so najznamenitejša bronasta vedra (situle), ki so jih uporabljali za shranjevanje pijač. Pogosti predmeti, okrašeni v tem stilu, so tudi pasne spone, nožnice bodal in nekateri deli nakita. V tem stilu je okrašena tudi pasna spona, ki ima upodobljen prizor lova z lokom v spremstvu psa. Hrani jo Mestni muzej Ljubljana. Seveda se ob pogovoru o najdbah nismo mogli izogniti tudi problematike iskanja kovin z detektorji.
Ob povratku smo pozornost namenili tudi naravi. Iskali in opazovali smo gobe in otroci so si v spremstvu staršev nabrali nekaj dežnikaric za sobotno kosilo. Pot smo nekateri zaključili s sladkim okrepčilom v Kavarni Valerie, saj smo si ga zaslužili.
V letošnjem letu načrtujemo še raziskovalno ekspedicijo do manj znanih ruševin gradu nad Želimeljsko dolino. Vabljeni, da se nam pridružite in spoznate nove, neznane vsebine naše občine s prijavo na seznam za obveščanje na dpm.lavrica@gmail.com.
Besedilo in fotografije: mag. Pavla Peterle Udovič, konservatorka