Na poti smo z razdalje lahko opazovali nič kaj plašno lisičko.

Glede na odziv in zanimanje, ki ga je projekt doživel v letu 2021, z njim nadaljujemo tudi v letu 2022. V soboto, 15. oktobra 2022, je Društvo prijateljev mladine Lavrica (DPM Lavrica) izvedlo nov dogodek v okviru avtorskega projekta Po poteh kulturne dediščine pod strokovnim vodstvom arheologinje mag. Pavle Peterle Udovič iz podjetja ArheoVed. Z udeleženci (odrasli in otroci) smo se podali na Molnik in si ogledali prostor, ki je bil poseljen v starejši železni dobi oziroma halštatski dobi, po istoimenskem najdišču Hallstatt v Avstriji. 

Našo pot smo začeli na Lavrici in se mimo kamnoloma pod Orlami sprehodili do vrha. V zadnjem delu poti smo lahko iskali in opazovali gomile –  družinska pokopališča, kjer so Molničani pokopavali svoje umrle. Veseli smo prispeli na vrh, kjer smo pomalicali in si nato ogledali vhod v naselbino in se pogovorili o načinu gradnje mogočnega kamnitega obzidja.

Molnik sodi v skupino večjih naselbin, ki jih je ustanovila dolenjska skupnost. V času starejše železne dobe se je namreč povečala poselitev, ki se prestavi iz ravninskega sveta na višine (vzpetine, griče, hribe). V naši občini so najverjetneje v tem času poleg Molnika nastali še naselbini na Vrhu nad Želimljami in Gradišču nad Pijavo Gorico. 

Tak razvoj oz. razcvet je omogočila tudi novost, ki je zaznamovala ta čas – uporaba nove kovine: železa. Do odkritja taljenja železa je prišlo v Anatoliji konec 3. tisočletja pr. Kr in se prek Grčije razširilo v Evropo. Skupnosti na področju Slovenije so zaradi zemljepisne lege med severnim Jadranom in rudonosnimi Vzhodnimi Alpami spoznale železo preko sredozemskih rudosledcev in trgovcev, ki so potovali v notranjost alpskih dolin, na kar opozarjajo predmeti iz 11. do 8. stoletja, ki so značilni za sredozemsko območje. Železno orožje in orodje sta bila na prostoru Jugovzhodnih Alp v 7. stoletju pr. Kr. že tako razširjena, da lahko sklepamo o lastni železarski proizvodnji. Kje so Molničani nabirali in predelovali železovo rudo, pa zaenkrat ostaja še neraziskano.

Ob povratku so mladi pohodniki nabrali še nekaj marel za sobotno kosilo.

Prepoznaven znak tega obdobja je tudi t.i. situlska umetnost, upodobljena na bronasti pločevini, v katero so iztolčeni prizori družabnega življenja tedanje elite. Med izdelki so najznamenitejša bronasta vedra (situle), ki so jih uporabljali za shranjevanje pijač. Pogosti predmeti, okrašeni v tem stilu, so tudi pasne spone, nožnice bodal in nekateri deli nakita. V tem stilu je okrašena tudi pasna spona, ki ima upodobljen prizor lova z lokom v spremstvu psa. Hrani jo Mestni muzej Ljubljana. Seveda se ob pogovoru o najdbah nismo mogli izogniti tudi problematike iskanja kovin z detektorji.

Pasna spona, odkrita v moškem grobu, je bila v času uporabe nekajkrat popravljena. Datacija: konec 6. oz. začetek 5. st. pr. Kr. Hrani jo Mestni muzej Ljubljana.

Ob povratku smo pozornost namenili tudi naravi. Iskali in opazovali smo gobe in otroci so si v spremstvu staršev nabrali nekaj dežnikaric za sobotno kosilo. Pot smo nekateri zaključili s sladkim okrepčilom v Kavarni Valerie, saj smo si ga zaslužili. 

3D vizualizacija pasne spone z Molnika.

V letošnjem letu načrtujemo še raziskovalno ekspedicijo do manj znanih ruševin gradu nad Želimeljsko dolino. Vabljeni, da se nam pridružite in spoznate nove, neznane vsebine naše občine s prijavo na seznam za obveščanje na dpm.lavrica@gmail.com.

Besedilo in fotografije: mag. Pavla Peterle Udovič, konservatorka